Škvor Holiday Houses

Robidisce Weekly

Naravna klima / Natural air-conditioning

Na Robidišču je bilo nekoč 45 hišnih številk. Težko si je predstavljati, da je tam nekoč živelo 300 ljudi, da je bila šola nabito polna. Veliko jih je odšlo že po prvi svetovni voljni, največji eksodus pa se je zgodil praktično v eni sami noči leta 1949, ko jih je v Italijo prebežalo okoli 50. Bili so to ekonomski begunci, saj odmaknjenost ni ponujala prav nobenega izziva… Tik pred potresom, okoli leta 1974, je živelo čez leto v vasi še 30 ljudi ter še enkrat toliko živine. Najmlaši je bil Rudi, takrat je imel dobrih 30 let.
Danes je v vasi še okoli 15 hiš. Najprej se je popravila Škvorova. Bilo je to veliko delo in velik vložek. Pravzaprav obnove še vedno ni konec, a bil je to morda tudi zgled za druge.

Soseda sta se odločila, da se bosta po odhodu v penzijo prihodnje leto vrnila na Robidišče. Obnovila sta hišo in vedno pogosteje se vračata na dopust. Pogumna odločitev, zapustiti še enkrat življenje za seboj in se vrniti iz Stutgarta bogu za hrbtom. Kjer je najlepše, pravita.

Igor se je vrnil iz Nove Gorice že pred leti. Še ena pogumna odločitev, začeti s kmetijstvom. Svojo staro hiško je prodal in z obnovo nove je že skoraj pri kraju.
Sredi vasi je sin gospe, ki je pred leti zapustila Robidišče in se omožila v Kobarid, za svojo mamo zgradil sredi vasi povsem novo hišo. Najimenitnejšo, kar jo je vas kdaj videla.
Pročelje je lani obnovil tudi Danilo. Marmor, priznam, mi ni najbolj všeč, a kaj me briga. Važno, da je tam življenje!
Tudi Rudijevi sosedje neprestano nekaj delajo na svoji hiši. Tam kar mrgoli od življenja, tudi pernatega in kosmatega. Ko je najbolj turobno, se tam gotovo kaj dogaja!
Elio s svojim bratom tudi skrbi, da je okolica vedno urejena. Ni videti, da ženske roke pravzaprav nikoli ni bilo pri hiši.
Še zadnjo lastniško rešeno hiško je kupil Lazar iz Kobarida. Načrti za turistično dejavnost so posebni, hiška pa je že dobila novo streho.
In tako se vsak po svoje trudimo, da na poseben način oživimo vas….

A še vedno je veliko žalostnih podob stavb, ki s svojim milim pogledom nemo prosijo “Dajte že nekaj narediti z menoj!” Mnogi bi. Mlad par je že prodal stanovanje v Kranju, da bi prišel sem. Zanimala se je Inga, ki je imela ideje o kulturnem centru. Pa še kdo! Vsaka hiška, ki propada, ima ogromno lastnikov. Po 20 in več. Na vseh celinah sveta. Slovenska zakonodaja ne dopušča, da se lastništvo reši na drug način kot da se vsi dediči strinjajo. In pogosto se najde nekdo, ki je proti. Iz kaprice.
Rešitev vidim v spremembi zakonodaje. Hiša, katerih lastniki se, kljub pozivu, ne morejo dogovoriti med seboj v določenem času in zato propada, naj gre na dražbo, če je zanjo interes in se poraja možnost obnove ali razvoja. Lastniki dobijo enakomeren delež, za tiste, ki so po svetu, se sredstva spravijo v določen fond, dokler se ne javijo in uredijo. Dolžnost novega lastnika pa je, da hiško obnovi v skladu s predpisi, ki veljajo.
Bi bilo to mogoče? Bi to rešlo prezeblo hiško?

There were about 45 house numbers in Robidišče about 100 years ago. It is hard to imagine 300 people on the streets and ful school! Many of people have left after 1st World war and even more after the 2nd. Those were economical migrants. Life in this remote village has never been easy. Before the earthquake in 1976 there was still 30 people and all houses but only about 15 letf after the eartquake.

In 2000 first house was renovated. It was a good example for others, who have also started to renovate houses in recent years according to their will and plans. In 2006 one house was build completely from the beginning. This is the most prestige house in the village.

However, there are still many houses with this sad look, as they are saying: “Please, do someting with me! I can be very beautiful!” And the interest exist!!! A young couple wanted to move here, Inga was interested in placing a cultural centre here… and many others… But each of this house is owned by 20 and even more owners. And, according to our law, all of them have to agree if someone wants to do something or sell it.

I see only one solution: this law has to be changed. If a house is visible falling in ruins, a state should set the time limit to the owners. If nothing happens, there should be a auction. Money would go to the owners or in a special fundation for those who aren’t here at the time.

Would that be a solution? Would that safe this frozen house?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

1 + 1 =

DutchFrenchGermanItalianSpanishEnglish