Škvor Holiday Houses

Robidisce Weekly

Še zadnja (lesena) dnevnika

Petek, 8. 6. 2012, spet oblačno vreme, turobno jutro, pa še veliko dela nas čaka. Počasi mi najedajo taka jutra, sploh po torkovem razodetju. Robidišče je taka čudna vas, lahko ti je neznansko všeč ali pa jo preprosto mrziš. Sam se še nisem odločil. Nagibam se k temu, da mi je všeč, ampak menim, da samo kot destinacija za oddih. Ne vem če bi lahko živel tukaj. Ne motita me mir in idiličnost, je pa težava, da tukaj v okolici ni dostopa do interneta in se je potrebno voziti v dolino, da lahko preveriš e-pošto in podobne reči.
Danes bo moj dan, vrgel se bom v dokumentacijo. Vse je treba spraviti v elektronsko obliko in dokončati poročila. Tega je ful. Medtem, ko kolegi delajo na prostem, jaz ždim v tej polsenčni sobi in se na čas razhudim na računalnik. Nekaj ur kasneje prilezem iz svoje luknje na malo sonca pred kosilom. Po kosilu pa dalje.
Fantje in dekleta pa že končujejo z deli na vseh projektih. Zastavljene cilje in še nekaj zraven smo predčasno dosegli. Pravi mojstri smo. Črna kuhinja je doživela lepotno operacijo in stara dama je zasijala z mladostno igrivostjo. Našo igrivostjo. Počasi smo začeli pospravljati in čistiti za seboj.
Vrhunec dneva je bila težko pričakovana hladna fuzija lesa in kamna, kamna in lesa. Fanta iz Sežane, ki sta sodelovala s Saško in Katjo, sta dokončala podstavke za klop. Takoj smo se zbrali svatje, kajti take poroke ne gre zamuditi. Poročne priče Katja in Saška in Dejan in Matej, so s ponosom spremljali kako se je jesenovo sedalo z naslonom iz lese s kirurško natančnostjo spojilo v celoto, ki ju naj človek ne loči. Res je bil poseben trenutek. Ravno pravšnji za zaključek dneva.
No ja, dan se ne konča zvečer, ampak ponoči. Bine iz Kobarida nam je pripravil in častil sangrijo, kar je še posebej pasalo v kontekst druženja z gostujočim španskim profesorjem. Zadnja možnost, da se še malo pomešamo z oblikovalci kamna iz sežanske višje šole.
Sobota, 9. 6. 2012, še eno turobno, oblačno, deževno, metuljevo jutro. Mešani občutki. Zadnji dan naše delovne brigade. Ko razmišljam o vtisih preteklega tedna, naletim na miselno blokado. Sploh še nisem premlel vseh dogodkov na Robidišču in učinka, ki so ga le ti imeli name. Vem samo, da smo se imeli fenomenalno. Res. Fenomenalno! Družina Škvor nas je toplo sprejela in prepričan sem da Staša in Simon, vse svoje goste sprejmeta z enako toplino in gostoljubnostjo. Robidišče je pravi kraj za oddih možganov. Za ljubitelje tišine, samote, čistega zraka, lepe narave, zvezdnega neba, dobre hrane, kolesarskih izletov, kopanja v hladnih, deročih in kot solze čistih rekah, za ljubitelje dobrih knjig in še za koga je Robidišče prava stvar. Mi smo neznansko uživali v družbi teh dobrih ljudi.
In cenjeni bralci, če še niste bili v Robidišču, je skrajni čas, da pridete in se prepričate o tukajšnji lepoti. Fantje in dekleta še bomo kaj prišli na Robidišče, če ne prej pa spet drugo leto na WOODSTONE 2013. Zagotovo pa se bom še večkrat vrnil, kajti Robidišče me je omrežilo.
Samovoljni študent

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

two + two =

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

DutchFrenchGermanItalianSpanishEnglish