Škvor Holiday Houses

Robidisce Weekly

VABILO NA PREDAVANJI

Spoštovani,
tudi letos v sodelovanju Kulturnega društva Stol Breginj in Fakultete za humanistične študije Koper na Robidišču izvajamo izobraževalni program, ki obsega med drugim terenske vaje študentov geografije pri predmetu Regionalno planiranje.
V sklopu le-teh, ki bodo potekale med 18. in 21.4.2013, bomo organizirali tudi dvoje zanimivih strokovnih predavanj, na katere želimo povabiti tudi širšo publiko.
Ker se predavanji nanašata na turizem, vas ljudno vabimo, da nas v petek in soboto obiščete v Galeriji Škvor (hiša v nizu za črno kuhinjo).
Veseli bomo, če boste naše vabilo poslali še tistim, za katere menite, da bi jih utegnilo zanimati.
Lep pozdrav iz Robidišča,
Staša
PREDAVANJE 1:
MOŽNOST REVITALIZACIJE KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENSKEM PROSTORU – PRIMERI DOBRE IN SLABE PRAKSE
petek, 19.4.2013 ob 16. uri
Predavala bo ga. Mateja Kvaternik Zupan, arhitektka, že vrsto let zaposlena na Ministrstvu za kulturo. Predstavila bo pomen ohranjanja kulturne dediščine ter nas popeljala skozi nekatere primere zgledne obnove in funkcionalne revitalizacije kulturnih objektov. V predavanju bo opozorila na glavne elemente zakonodaje, tudi slabosti le-te, ter predstavila nekatere primere slabe prakse oziroma neupoštevanja zakonodaje s področja ohranjanja kulturne dediščine. Po predavanju bo na voljo za odgovore na vprašanja poslušalcev.


PREDAVANJE 2:
TURIZEM ISKANJA KORENIN KOT PRILOŽNOST ZA RAZVOJ TURISTIČNE PONUDBE V SLOVENIJI
sobota, 20.4.2013 ob 18. uri

Dr. Miha Koderman iz Znanstvenega-raziskovalnega središča UP se je v preteklih letih ukvarjal z »izseljenskim turizmom« oz. s »turizmom iskanja korenin«, s katerim označujemo turistične obiske izseljencev in njihovih potomcev v državi prednikov. Omenjeni pojem je v Sloveniji navkljub dejstvu, da zunaj meja Republike Slovenije živi preko 300.000 oseb slovenskega porekla, še relativno nepoznan. Predstavil bo, kako obsežna je ta vrsta turizma, kakšni programi že obstajajo v našem prostoru, kaj ti obiskovalci obiščejo, kje so še priložnosti za ponudnike turističnih storitev.

“Izseljevanje iz širšega slovenskega etničnega prostora je bilo vse od začetka 19. stoletja še posebej intenzivno v agrarnih in slabše razvitih obrobnih predelih takratne avstrijske monarhije, ki so se soočali z vrsto neugodnih okoliščin. Izseljenci so si v tujini tekom desetletij izboljšali gmotni položaj in si prizadevali ohranjati svojo identiteto z druženjem v društvih in župnijah, pa tudi z obiskovanjem nekdanje domovine. K (vsaj začasni) vrnitvi v izvorno državo so jih gnala tako sorodstvena oziroma družinska kakor tudi narodnostna čustva, ki združena predstavljajo močan emocionalni element, ki se je ob prostorski in časovni oddaljenosti med izseljenci še stopnjeval in se pogosto ohranil več generacij kot ključni motiv za obisk nekdanje domovine. Še danes tako predstavlja izseljencem in njihovim potomcem vrnitev v nekdanjo domovino pomembno in dragoceno življenjsko izkušnjo: priložnost za obisk še živečih sorodnikov in vzpostavitve ponovnega stika z delom družinske, narodne in jezikovne dediščine. Kot kažejo izsledki dveh izvedenih empiričnih študij avtorja, je ta segment turizma tudi tesno povezan s podeželjem, saj želijo izseljenci in njihovi potomci, ki obiščejo nekdanjo domovino, obiskati svoje rodne vasi (oziroma rodne vasi svojih prednikov). Izkušnja bivanja na podeželju, ki tovrstnim obiskovalcem hkrati predstavlja odmik od vsakdanjega bivanja v urbanih območjih zahodne Evrope, ZDA, Kanade ali Avstralije, je še zlasti zanimiva za njihove potomce, ki praviloma nimajo neposrednega odnosa do dežele svojih prednikov. Ta zvrst turizma ima med drugim tudi de-centralizacijske učinke v smislu odmika od uveljavljenih slovenskih turističnih središč. V predavanju se bo avtor osredotočil na območje Brkinov in delno Goriške in osvetlil pojav obiska (nekdanjih) izseljencev, ki so se po drugi svetovni vojni odseljevali na tuje, predvsem v Avstralijo, zdaj pa se posamič ali v krogu družine bolj ali manj kontinuirano vračajo v rodne kraje.”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

3 × 1 =

DutchFrenchGermanItalianSpanishEnglish